Slovenia SVN  

rss

  • rss
Nacionalni rezultati

Ključne ugotovitve za Slovenijo

Povzetek načrta ankete

  • Ciljna skupina
    Iz slovenske populacije je bila izbrana reprezentativna ciljna skupina 1001 moškega in ženske, starejših od 15 let.
  • Metoda
    Raziskava je bila izvedena kot anketa C.A.T.I. (računalniško podprti telefonski intervjuji). Uporabljeni postopki izbire zagotavljajo reprezentativnost vzorca.
  • Vprašalnik
    Vprašalnik je bil strukturiran v celoti, anketarji so morali vprašanja zastavljati v določenem vrstnem redu in formulaciji.
  • Čas na terenu
    Delo na terenu se je izvajalo od 5. do 15. aprila 2016.

 

Opomba: Vprašanja so predstavljena v prilagojenem vrstnem redu, kar omogoča boljšo razumljivost. Zato so rezultati 3. vprašanja predstavljeni pred rezultati 2. vprašanja.

 

1.     Vprašanje: Slovenski pozitiven odnos ostaja stabilen

  • V povprečju ima 84 odstotkov slovenskih anketirancev na splošno pozitiven odnos do podjetništva. V primerjavi z lanskim letom je ta ostal na isti ravni (2015: 83 odstotkov).
  • Pozitiven odnos slovenskih anketirancev je tako višji od mednarodnega povprečja[1] (77 odstotkov) in veliko višji od povprečja v EU[2] (74 odstotkov).
  • Glede na starost imajo anketiranci, starejši od 50 let, manj pozitiven odnos kot drugi dve skupini:
    • mlajši od 35 let: 89 odstotkov (–2 odstotka v primerjavi z 2015)
    • 35 do 49 let: 87 odstotkov ( + 4 odstotkov v primerjavi z 2015)
    • starejši od 50 let: 79 odstotkov (–2 odstotka v primerjavi z 2015)
  • Anketiranci moškega spola predstavljajo rahlo manj pozitiven odnos do podjetništva (82 odstotkov) kot anketiranke (85 odstotkov). V primerjavi z lanskim letom ostajajo vrednosti za obe skupini skoraj enake (2015: ženske: 83 odstotkov; moški: 84 odstotkov).
  • Anketiranci z univerzitetno diplomo (92 odstotkov) imajo bolj pozitiven odnos do samozaposlitve kot tisti brez diplome (81 odstotkov). Univerzitetni diplomanti predstavljajo nekoliko nižji delež kot lani (2015: z diplomo: 96 odstotkov; brez diplome: 82 odstotkov).
  • Podjetniški potencial[3] v Sloveniji ostaja na skoraj isti ravni: 43 odstotkov anketirancev v Sloveniji si lahko predstavlja, da bi lahko ustanovili lastno podjetje (2015: 45 odstotkov).
  • Slovenski podjetniški potencial je tako na isti ravni kot mednarodno povprečje (43 odstotkov) in višji od povprečja v EU (39 odstotkov).
  • Kot kaže ima starost močan vpliv na podjetniški potencial. Višja kot je starost, nižji je potencial. Medtem ko potencial za anketirance, starejše od 50 let, ostaja stabilen, je potencial tistih med 35. in 49. letom starosti močno padel, potencial anketirancev, mlajših od 35 let, starosti pa povišal:
  • mlajši od 35 let: 58 odstotkov (+4 odstotkov)
  • 35 do 49 let: 41 odstotkov (–11 odstotkov)
  • starejši od 50 let: 35 odstotkov (+/–0 odstotkov)
  • Obstaja veliko večja možnost, da bodo slovenski moški (49 odstotkov) ustanovili podjetje kot pa Slovenke (37 odstotkov). Medtem ko številke za moške ostajajo na isti ravni, ženske predstavljajo šibkejši potencial kot lani (2015: ženske: 41 odstotkov; moški: 49 odstotkov).
  • Kot kaže na podjetniški potencial vpliva tudi izobrazba. Univerzitetni diplomanti predstavljajo višji potencial (z diplomo: 57 odstotkov; brez diplome: 40 odstotkov). V primerjavi z lanskim letom pa se je podjetniški potencial za anketirance z diplomo povišal, za anketirance brez diplome pa padel (2015: z diplomo: 52 odstotkov; brez diplome: 44 odstotkov).

 

 

 

3. vprašanje: Močen upad rezultata AESI v Sloveniji

  • Poročilo za leto 2016 že drugič v zgodovini poročila družbe Amway o globalnem podjetništvu vsebuje Amwayev indeks podjetniškega duha (AESI). Indeks AESI je zgrajen na teoriji načrtovanega vedenja[4]. Vključuje tri vidike: 1. zaželenost: ali imajo anketiranci ustanovitev podjetja za želeno, 2. izvedljivost: ali se anketiranci počutijo pripravljene ustanoviti podjetje, in 3. trdnost glede na družbene pritiske: ali bi anketiranci pustili svojemu družbenemu okolju, kot so družina in prijatelji, da jih odvrne od ustanovitve podjetja.
  • Število točk AESI[5] v Sloveniji je skupno 59, kar je občutno nižje kot leta 2015 (70). Je pa še vedno višje kot mednarodno povprečje (50) in veliko višje kot povprečje v EU (45).
  • Pri analiziranju treh vidikov rezultata AESI je pri vseh mogoče opaziti upad. 66 odstotkov anketirancev v Sloveniji se želi samozaposliti, kar predstavlja 5-odstoten upad (leta 2015: 71 odstotkov). 54 odstotkov anketirancev v Sloveniji je prepričanih, da so sposobni ustanoviti podjetje (2015: 63 odstotkov). 56 odstotkov jih meni, da ne bi opustili svojih sanj o ustanovitvi lastnega podjetja, če bi jim to preprečevali njihova družina ali prijatelji, kar predstavlja ogromen upad, za 21 odstotkov (2015: 77 odstotkov).
  • Slovenski vidiki se razlikujejo glede na globalna in EU-povprečja. Stopnje odobravanja so v Sloveniji pri vseh vidikih višje.

    56 odstotkov povprečja vseh anketirancev po svetu želi ustanoviti podjetje. 46 odstotkov jih zaupa svojim lastnim sposobnostim, da to stori. Nekoliko višji delež – 49 odstotkov – jih ne bi opustilo svojih sanj, če bi jim to preprečevali njihova družina ali prijatelji.

    47 odstotkov anketirancev v EU si želi ustanoviti podjetje. 40 odstotkov anketirancev v EU dovolj zaupa vase, da bi ustanovili podjetje, in 48 odstotkov je trdnih glede na družbene pritiske.

    Pri slovenskih anketirancih je ustanovitev podjetja tako veliko bolj zaželena kot pri povprečnem številu anketirancev po svetu in v EU. Slovenski anketiranci imajo prav tako več zaupanja v svoje sposobnosti in so trdnejši glede na družbene pritiske kot povprečje po svetu in v EU.

  • 27 odstotkov anketirancev v Sloveniji izpolnjuje vse tri vidike. Želijo ustanoviti lastno podjetje, ob tem pa menijo, da imajo vse potrebne veščine in da ne bi opustili svojih sanj o ustanovitvi lastnega podjetja, če bi jim to preprečevali njihova družina ali prijatelji.
  • Na globalni ravni ta številka znaša 24 odstotkov, ki je višja kot povprečje v EU (19 odstotkov). Slovenski rezultati so tako nekoliko višji od globalnega povprečja ter višji kot v EU.
  • Če pogledamo podrobnosti, je število točk AESI za ženske 56, kar predstavlja močen upad (2015: 69). Tako je bilo mogoče opaziti izrazite spremembe. Še posebej izjemen je upad trdnosti v družbi:
  • želja: 65 odstotkov (–6 odstotkov v primerjavi z 2015)
  • izvedljivost: 49 odstotkov (–10 odstotkov v primerjavi z 2015)
  • trdnost: 54 odstotkov (–24 odstotkov v primerjavi z 2015).

Moški še vedno dosegajo višje število točk na indeksu AESI (2016: 61; 2015: 71), vendar pa so se tudi pri njih pojavili izjemni upadi:

  • želja: 67 odstotkov (–4 odstotke v primerjavi z 2015)
  • izvedljivost: 58 odstotkov (–8 odstotkov v primerjavi z 2015)
  • trdnost: 58 odstotkov (–18 odstotkov v primerjavi z 2015)

Če povzamemo rezultate, so številke za željo in družbeno trdnost blizu pri obeh skupinah, vendar pri izvedljivosti moški izkazujejo večje zaupanje v svoje sposobnosti.

  • Če primerjamo starostne skupine, so slovenski anketiranci, mlajši od 35 let in tisti med 35. in 49. letom, dosegli višje število točk kot anketiranci, starejši od 50. Pri vseh pa je prišlo do močnih upadov:
    • mlajši od 35 let: 64 (–11 v primerjavi z letom 2015)
    • 35 do 49 let: 63 (–10 v primerjavi z letom 2015)
    • starejši od 50 let: 53 (–12 v primerjavi z letom 2015)

Anketiranci, mlajši od 35 let, izkazujejo veliko močnejšo željo po ustanovitvi lastnega podjetja kot drugi dve skupini. V starostnih skupinah mlajših od 35 let in med 35. in 49. letom starosti je prišlo do bistvenega padca.

  • mlajši od 35 let: 81 odstotkov (–5 odstotkov v primerjavi z 2015)
  • 35 do 49 let: 65 odstotkov (–7 odstotkov v primerjavi z 2015)
  • starejši od 50 let: 59 odstotkov (–2 odstotka v primerjavi z 2015)

Anketiranci med 35. in 49. letom starosti izkazujejo večje zaupanje v lastne sposobnosti kot drugi dve skupini. Vendar pa je izvedljivost padla pri vseh skupinah. Najvišji padec je v skupini anketirancev, starejših od 50 let:

  • mlajši od 35 let: 51 odstotkov (–6 odstotkov v primerjavi z 2015)
  • 35 do 49 let: 61 odstotkov (–5 odstotkov v primerjavi z 2015)
  • starejši od 50 let: 51 odstotkov (–13 odstotkov v primerjavi z 2015)

Anketiranci, mlajši od 35 let, izkazujejo večjo trdnost glede na družbene pritiske kot tisti nad 50. letom. Vendar se je družbena trdnost močno znižala pri vseh skupinah:

  • mlajši od 35 let: 60 odstotkov (–23 odstotkov v primerjavi z 2015)
  • 35 do 49 let: 62 odstotkov (–19 odstotkov v primerjavi z 2015) 
  • starejši od 50 let: 50 odstotkov (–21 odstotkov v primerjavi z 2015)
  • Kot kaže, ima na rezultat AESI vpliv tudi izobrazba. Anketiranci z univerzitetno diplomo (64) so dosegli višje število točk kot nediplomanti (58). Tako se razlikujejo tudi številke za posamezne vidike. Anketiranci z univerzitetno diplomo izkazujejo močnejšo željo po ustanovitvi podjetja kot druga skupina (z univerzitetno diplomo: 73 odstotkov; brez univerzitetne diplome: 65 odstotkov). Zaupanje v lastne sposobnosti predstavlja največji razkorak med obema skupinama (z univerzitetno diplomo: 66 odstotkov; brez univerzitetne diplome: 51 odstotkov). Trdnost glede na družbene pritiske pa je nekoliko izrazitejša pri nediplomantih (z univerzitetno diplomo: 53 odstotkov; brez univerzitetne diplome: 57 odstotkov). Zanimivo je, da je družbena trdnost močno padla pri obeh skupinah (2015: z diplomo: 83 odstotkov; brez diplome: 76 odstotkov).
  • Anketiranci z visokim številom točk AESI ter močnim zaupanjem v lastne sposobnosti običajno izkazujejo višji podjetniški potencial.

 

2. vprašanje: Želja Slovencev po samouresničevanju

  • Za slovenske anketirance
  1. »samouresničevanje, možnost uresničevanja lastnih idej« (52 odstotkov) in
  2. »neodvisnost od delodajalca, biti sam svoj šef« (47 odstotkov)

predstavljata najprivlačnejši vidik ustanovitve lastnega podjetja ter tako ostajata na isti ravni kot lani. Drugi vidiki pod tema so:

  1. »možnost drugega vira prihodkov« (37 odstotkov)
  2. »vrnitev na trg dela, alternativna nezaposlenosti« (32 odstotkov)
  3. »boljše ujemanje družine, prostega časa in kariere« (30 odstotkov)
  • V primerjavi z lanskim letom razporeditev ostaja ista, vendar so vse vrednosti padle: »vrnitev na trg dela« (–15 odstotkov), »drugi vir dohodka« (–9 odstotkov), »samouresničitev« (–9 odstotkov), »neodvisnost« (–6 odstotkov), boljše ujemanje družine, prostega časa in kariere« (–3 odstotke).
  • Slovenski anketiranci imajo enako mnenje o najprivlačnejših vidikih ustanovitve podjetja, kot sta globalno povprečje in povprečje EU. Vendar pa je razporeditev uvrstitve na lestvici nekoliko drugačna.

    Globalno povprečje vseh anketirancev uvršča »neodvisnost od delodajalca« (globalno: 50 odstotkov), »samouresničitev (globalno: 47 odstotkov) in »drugi vir dohodka« (globalno: 37 odstotkov) kot najprivlačnejše vidike. »Boljše ujemanje družine, prostega časa in kariere« je na četrtem mestu (33 odstotkov). »Vrnitev na trg dela« je najmanj privlačen vidik za povprečje anketirancev po vsem svetu (25 odstotkov).

    Povprečje vseh anketirancev v EU prav tako uvršča »neodvisnost od delodajalca« (EU: 49 odstotkov), »samouresničitev (EU: 44 odstotkov) in »drugi vir dohodka« (EU: 32 odstotkov) kot najprivlačnejše vidike. »Boljše ujemanje družine, prostega časa in kariere« je ponovno na četrtem mestu (EU: 25 odstotkov). »Vrnitev na trg dela« je skoraj enako privlačen vidik za povprečje anketirancev v EU (EU: 23 odstotkov).

  • Glede na starost se vsi anketiranci strinjajo s praktično enakimi tremi najvišje uvrščenimi vidiki: »samouresničitev« je najprivlačnejši vidik za vse skupine (mlajši od 35 let: 62 odstotkov; od 35. do 49. leta: 48 odstotkov; starejši od 50 let: 49 odstotkov). »Neodvisnost«, ki je za Slovence, mlajše od 35 let in starejše od 50 let, jasno na drugem mestu, je enako pomembna kot samouresničitev za tiste med 35. in 49. letom starosti (mlajši od 35 let: 54 odstotkov; 35. do 49. leta: 49 odstotkov; starejši od 50 let: 42 odstotka). Pri vseh skupinah tretje mesto zaseda »drugi vir dohodka« (mlajši od 35 let: 43 odstotkov; od 35. do 49. leta: 36 odstotkov; starejši od 50 let: 34 odstotkov). Za anketirance, starejše od 50 let, je »vrnitev na trg dela« enako pomemben vidik (mlajši od 35 let: 32 odstotkov; od 35. do 49. leta: 28 odstotkov; starejši od 50 let: 33 odstotkov). V primerjavi z lanskim letom je pomembnost skoraj vseh vidikov padla – pri nekaterih zelo močno.
  • Ženske in moški kažejo isti vrstni red uvrstitve s skoraj identičnimi številkami. Oboji dajejo prednost »samouresničitvi« (ženske 52 odstotkov; moški: 52 odstotkov), čemur sledi »neodvisnost« (ženske: 47 odstotkov; moški: 46 odstotkov). Na tretjem mestu je »drugi vir dohodka« (ženske: 38 odstotkov; moški: 35 odstotkov). V primerjavi z lanskim letom so vse vrednosti padle.
  • Glede na izobrazbo se mnenja o prvih treh vidikih ujemajo. Univerzitetni diplomanti in anketiranci brez diplome na prvo mesto uvrščajo »samouresničitev« (z diplomo: 59 odstotkov; brez diplome: 51 odstotkov), čemur sledi »neodvisnost« (z diplomo: 52 odstotkov; brez diplome: 46 odstotkov). Na tretjem mestu je »drugi vir dohodka« (z diplomo: 37 odstotkov; moški: 37 odstotkov). V primerjavi z lanskim letom je pomembnost večine vidikov padla.

 

 

 

4. vprašanje: Slovenci imajo pozitiven odnos do samozaposlovanja v prihodnosti

  • Ko smo jih vprašali o tem, kako se bo delež samozaposlenih[6] v Sloveniji razvijal v naslednjih petih letih, jih 53 odstotkov meni, da obstaja večja verjetnost, da bodo ljudje samozaposleni, medtem ko jih 20 odstotkov meni, da bo raven samozaposlenih ostala na isti ravni kot danes. 22 odstotkov jih meni, da bo raven samozaposlitev nižja kot danes. Tako je jasno: Slovenci pričakujejo, da bo samozaposlitev v naslednjih letih narasla.
  • Delež slovenskih anketirancev, ki pričakujejo, da se bo v naslednjih petih letih raven samozaposlitve povečala, je veliko večji od mednarodnega povprečja (svet: višja raven: 39 odstotkov, enaka: 30 odstotkov; nižja: 22 odstotkov) in preostalih anketirancev v EU (višja: 35 odstotkov; enaka: 30 odstotkov; nižja: 24 odstotkov).
  • Med anketiranci moškega in ženskega spola skoraj ni opaznih razlik. 54 odstotkov žensk in 53 odstotkov moških meni, da bo samozaposlitev verjetnejša kot danes. 21 odstotkov žensk in 19 odstotkov moških meni, da bo samozaposlitev ostala enako verjetna izbira. 21 odstotkov anketiranih žensk in 23 odstotkov vprašanih moških meni, da bo verjetnost, da bodo ljudje samozaposleni, nižja kot danes.
  • Če pogledamo starostne skupine, se vse strinjajo, da bo samozaposlitev v prihodnosti verjetnejša. Številke se razlikujejo le nekoliko:
    • mlajši od 35 let: večja verjetnost: 55 odstotkov, enaka: 22 odstotkov, manjša: 21 odstotkov
    • 35 do 49 let: večja verjetnost: 51 odstotkov, enaka: 23 odstotkov, manjša: 24 odstotkov
    • starejši od 50 let: večja verjetnost: 53 odstotkov, enaka: 18 odstotkov, manjša: 22 odstotkov
  • Glede na izobrazbo so slovenski anketiranci z diplomo bolj prepričani, da obstaja večja verjetnost, da bodo ljudje samozaposleni čez pet let, kot pa tisti brez diplome (z diplomo: 68 odstotkov; brez diplome: 51 odstotkov). 22 odstotkov univerzitetnih diplomantov meni, da bo verjetnost samozaposlitve ostala enaka kot danes; število anketirancev brez diplome, ki meni enako, je praktično isto (20 odstotkov). Samo 8 odstotkov anketirancev, ki imajo univerzitetno diplomo, in 25 odstotkov nediplomantov meni, da bo samozaposlitev manj verjetna kot danes. Tako anketiranci z diplomo jasno pričakujejo, da se bo samozaposlitev bolj povečala, kot anketiranci brez diplome.

 

5. vprašanje: Slovenci se počutijo prijetno pri opravljanju iskanja in pridobivanja strank

  • Ko smo jih vprašali, kako bi se počutili, če bi kot samozaposlene osebe morali iskati in pridobivati lastne stranke, so Slovenci izrazili samozavest. 65 odstotkov bi se počutilo prijetno, medtem ko se jih 33 odstotkov ne bi počutilo prijetno pri opravljanju te naloge.
  • Več anketirancev iz Slovenije bi se počutilo prijetno pri iskanju in pridobivanju strank kot pa povprečje anketirancev po vsem svetu (prijetno: 56 odstotkov; neprijetno: 37 odstotkov) in veliko več kot v Evropski uniji (prijetno: 51 odstotkov; neprijetno: 40 odstotkov).
  • Glede na starost anketiranci se mlajši od 35 let (68 odstotkov) in tisti med 35. in 49. letom starosti (66 odstotkov) počutijo prijetneje glede opravljanja naloge pridobivanja lastnih strank kot starejši od 50 let (62 odstotkov).
  • Glede na spol se 59 odstotkov anketiranih žensk in 71 odstotkov moških počuti prijetno pri opravljanju naloge iskanja in pridobivanja strank kot samozaposlena oseba.
  • Glede na izobrazbo se univerzitetni diplomanti (72 odstotkov) počutijo prijetneje s to nalogo kot nediplomanti (63 odstotkov).
  • Anketiranci z visokim številom točk AESI in zaupanjem v lastne sposobnosti se običajno počutijo prijetneje pri iskanju in pridobivanju strank.

 

[1] Mednarodno povprečje obsega vseh 45 anketiranih držav po vsem svetu. Države, ki so sodelovale v anketi leta 2016, so Avstralija, Avstrija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, Kanada, Kitajska, Kolumbija, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Grčija, Madžarska, Indija, Irska, Italija, Japonska, Koreja, Latvija, Litva, Malezija, Mehika, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, Slovaška, Slovenija, Južna Afrika, Španija, Švedska, Švica, Tajvan, Tajska, Turčija, Ukrajina, ZDA, Vietnam.

[2] Sodelujoče države iz Evropske unije so Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska.

[3] Podjetniški potencial = skupno število anketirancev, ki so odgovorili z »Lahko si predstavljam, da bi ustanovil lastno podjetje«.

[4] Ajzen, I. (1991). The theory of planned behavior. Organizational Behavior and Human Decision Process, 50(2), 179–211; Krueger, N. F & Brazeal, D. V. (1994). Entrepreneurial potential and potential entrepreneurs. Entrepreneurship Theory and Practice, 18(3), 91–104.

[5] Območje števila točk indeksa AESI sega od 0 do 100. Število točk se izračuna kot povprečno vrednost treh podvidikov indeksa.

[6] Opredelitev samozaposlitve v poročilu AGER 2016 je naslednja: »Medtem ko zaposlena oseba prejema redno plačo od enega podjetja, mora samozaposleno osebo plačati stranka sama neposredno. Samozaposlene osebe služijo tako, da same iščejo in pridobivajo stranke, ki jim bodo prodale izdelke ali zagotovile storitve.«

© 2011 Amway Europe. All rights reserved. | www.amway-europe.com |
Connexia